Kelnarji kot kelnarji

 

Včeraj sva z lubo obiskala Ljubljano in si malo ogledala okrasitev in stojnice. Poročilo s slikami sledi zvečer, ko bom snel slike s fotiča. Zaenkrat pa samo ena graja. Ker sva bila ob pohajkovanju že lačna sva si privoščila tudi kosilo v znani Gostilni Sokol.

Tam sva bila že drugič in glede na to, da imajo odlično hrano odločitev tudi ni bila težka. Vendar pa sva naletela med kosilom na manjšo težavo. Seveda sem poleg župce in glavne jedi naročil tudi solato. Le te pa kelnar seveda ni prinesel. Zato sem ga želel na to tudi opomniti. Vendar sem glede na njegovo “pogostost sprehajanja” mimo najine mize polovico zrezka že pojedel in ob celo dveh neuspelih poskusih zaustavitve kelnarja pri mizi, totalno obupal nad solato. Sosednja miza se mi je že nasmihala, tako neuspelo sem klical natakarja Seveda je na končnem računu pisalo tudi solata 2.80 €. Ko sem kelnarju omenil, da solate pa ni prinesel je bil njegov izraz na obrazu močno podoben temu:

Vendar je nekako sprejel vse skupaj in nama z računa odštel tistih 2.80 €. Ni pa se ravno opravičil, čeprav bi bilo mogoče to na mestu. Je pa res, da sva za jest dobila dokaj hitro. Par pri sosednji mizi je čakal ravno toliko časa, da je starejši gospod s priborom že ubrano igral božično melodijo po steklenih kozarcih Očitno ni bil turist, za katere se kelnarji mnogo bolje grebejo.

No ja… za nekaj časa naju gostilna Sokol ne bo videla. (pa tako mi je zapasala zeljnata solata )

.

.