Shark Evoline Review

Končno mi je uspelo dobiti čelado, na katero sem čakal že od januarja . Shark Evoline je v trgovine kljub napovedim, da bo marca, prišla šele maja in še to v samo določene. Seveda pa tudi zaloge niso bile neomejene, zato sem z nakupom pohitel. Tokrat je bil moj rešitelj kot vedno e-bay. Vem, da v Sloveniji trenutno ni veliko ljudi, ki si jo lastijo, zato bo mogoče par besed nekomu tudi v pomoč pri nakupu. Čelada je prispela v tednu dni in prvi vtisi so odlični. Lično zapakirana v črni vreči, da se ne poškoduje.

Nabavil sem mat črno barvo, da je vse skupaj v stilu z motorjem in opremo. Čelada izgleda res super in ko sem si jo nadel, sem vedel, da sem iskal točno to. Čelada ima vgrajen dodaten sončni vizir, katerega s potegom po vrhu čelade spustimo pred oči. Tu je mogoče edini problem, da ta vizir ni daljši za kak cm. Bomo videli, kako se bo obnesel med vožnjo. Verjetno bo čisto ok, glede na to, da je sonce vedno višje od oči.

Takole čelada izgleda od strani. Res super profil, kot pri vseh Shark čeladah.

Največja posebnost te čelade pa je možnost, da sprednji del lepo odpremo in ga prestavimo na zadnji del čelade. Vse z eno roko, da na koncu izgleda kot na sliki:

Vožnja po mestu bo verjetno prav prijetna. V primeru, da potem nadaljujemo s hitrejšo vožno, z roko samo potegnemo zaščito naprej in zapremo vizir.

Na motorju je še nisem preizkusil, ker je vreme prav kretensko te dni. Ampak upam, da mi naslednji teden uspe.

Čelada ima tudi snemljivo notranjo podlogo, tak da se jo lahko po “pótni” sezoni opere in bo naslednje leto lepo dišeča in mehka.

Kar je zelo pomembno je to, da je ta čelada ena redkih, ki je homologirana tako zaprta, kot odprta. Tako, da je kar nekaj plusov glede varnosti. Udobnost me je prav tako zelo presenetila, saj je notranjost že na otip kot plišasti medvedek, ko pa sem jo dal na glavo, je bil občutek odličen.

Shark Evoline bo v naših trgovinah verjetno šele avgusta. Zato bo do takrat nakup možen edino v tujini. Če bi koga zanimalo, mi lahko sporoči, pa mu jo naročim. Kaj več o čeladi pa si lahko pogledate na naslovu: http://shark-evoline.com/

Sedaj pa čičat in čakat na lepo vreme, da jo preizkusim še na cesti.   

.

.

 

Moto zbor Vaški boysi

V nedeljo je bilo vreme ravno pravšnje za kak izlet z motorjem. Ker sem žal odpovedal Umag (sorry Efa, ampak sej bodo še prilike) sva v nedeljo popoldan izbrala moto zbor pri Domžalah. Najprej sva poskrbela za najine želodčke v pivnici Ravbar, nato pa odšla “pofirbcat” na moto zbor.

Vaški boysi so priredili dobro zabavo z odličnim izborom glasbe. Nastopal je namreč sam Pero Lovšin z orkestrom. Pohvaliti moram celo redarsko službo, ki je bila “na mestu”. Res so se trudili, da je vse potekalo ok. Tak da, prijetna nedelja in lepo zaključen vikend. Nekaj fotkic pa spodaj.

.

.

 

Končno moj

Kljub temu, da sem motor kupil že v začetku novembra 2007, sem šele včeraj našel čas, da sem do konca uredil vse papirje in opravil registracijo na moje ime. Čeprav je vse možno urediti že preko spleta, kot je omenjal Uroš, sem zaradi določenih zadev vseeno tokrat odšel tja še osebno. Me je pa prijetno presenetilo vse skupaj. Prvo to, da mi motorja sploh ni bilo potrebno peljati na tehnični pregled, ker je letnik 2005 in imam še eno leto “fore“. Tak sem samo pograbil vse papirje in odšel na AMZS v Celju, kjer sem s prijazno gospo uredil vse ostalo. Seveda me je matral firbec, koliko me bo vse skupaj stalo. Zato sem gospo, predno sem se odločil za oba zavarovanja tudi pobaral o tem. Rekla je da cca 320 €. Ker sem pričakoval vse skupaj okoli 370 € se mi je zdelo super. Zato sem kar potrdil, da vzamem oba zavarovanja. Seveda v upanju, da jih nikoli ne bom uporabil. Nato pa je gospa še nekaj računala, odštevala in na koncu izračunala, da moram vse skupaj plačati 255 €. No to pa je bilo presenečenje. Sto evrov manj, kot sem pričakoval v štartu. Je pa sedaj motorček res čisto moj in končno je vse urejeno za uživanje v vožnjah.

.

 

Moto boom v Celju

Hja, spet smo imeli sejem. In ker je bil spet le lučaj stran, sva si ga s punco tudi ogledala. Tokrat sem naredil napako in bil spet preveč oblečen. Seveda naju je zanimal bolj motoristični del, tak da sma ogled gospodarskih vozil in sejem logistike izpustila Ok, gneča še kar zadovoljiva, čeprav sumim, da je bila malo večja zaradi močnega dežja, ki je od zunaj pregnal tiste, ki so imeli raje vonj po sveže pečenih čevapčičih. Tokrat nisem imel neke volje za slikanjem, tak da sem napravil samo nekaj fotkic, manjši izbor pa prilagam tu. Kaj več pa mi v teh brezveznih deževnih dneh ni uspelo.

Začeti je seveda potrebno z legendami, Harley-Davidson. Sprobal vse tri čoperje, kot se spodobi.

.

V veliki večini so na sejmu zastopani cestni motorji. Žal najine pozornosti niso dosegli, sem pa tu pa tam pofotkal kako prijazno hosteso.

.

Ttle je bratec od mojega mopija. Lepo odseva v modri, kajne?

.

Hostese so kar pridno sodelovale…

.

Aja, a sem omenil, da so imeli razstavljene tudi avtomobile?

.

Vendar pa je moje srce pri čoperjih. Tale je zanimiva novejša verzija Honde Shadow.

.

Baje so nekatere hostese očitno koketirale s fotografi. Ih vajs niht

.

Nostalgiki so se v zgornjih prostorih lahko naslajali nad oldtimerji.

.

Ttle je pa Suzuki 1800. Mašinca, kot se spodobi. Gor pa jz. Da bo Tamara spet živčna, ko jo dražm Uglavnm, to je to. Mal dnarja, mal muske. Ampak za preživet dve urice na tak deževen dan je pa super.

.

.

 

Največji frajer v Celju

Ja, sedaj tudi jaz vem, kdo je to. Vas zanima?

Pred približno dvajsetimi dnevi je že Efa pisala o naši novi pridobitvi, izdelek mojega “kzt2″, ki je nastajala v njegovih mislih že od 25.8.2007. In letos, v začetku marca je bila ta super ideja uresničena. Motorček je bil montiran. Dodal je celo utripajoč smernik, ki je ponoči oddajal svetlobo. Ta “motor” so hodili opazovat bajkerji iz Celja in okolice in so se že zaradi tega, da bi videli to čudo, peljali mimo. In mimoidočim je bila prava atrakcija.

foto:  Hreha

tot tole slikal Hreha

Verjetno se sedaj sprašujete, kdo je tukaj največji frajer. Nihče od teh, žal. Ampak… predvčerajšnjim ponoči je izgleda nekomu, ki ga bom imenoval frajer (lahko pa uprabite tudi besede car, legenda, kapo, model, uibrhud džek, .. ipd) šlo na živce, da ima nekdo nekaj lepšega, zanimivejšega kot on. Verjetno se je zamislil, kako ubogi je, da on tega nima in da če on, ki je največji frajerček tega nima, potem tega ne bo imel nihče. Sploh pa ne nekdo, ki je mesece nabiral dele motorja, mesece projektiral, kako bo vse izgledalo in nato tudi svoj prosti čas porabil, da je napravil izdelek, kakršen je bil. In ta frajer, verjetno z močno alkoholiziranim zadahom, je lepo zavihal rokave, zagrabil vse skupaj in izruval ven. Izruval zato, ker je vse bilo zvezano skupaj, globoko pod zemljo. Pa vendar se je ta CAR tako potrudil, da mu je uspelo vse skupaj izpuliti. Verjetno je bil zelo močan, najmočnejši !, in je po tako hrabrem dejanju tudi zrasel v očeh kompanjonov. Prijateljem pa sedaj sigurno pripoveduje, kako “nevaren” je bil, da je izruval motor. Ouwjea.

Žal, zelo žal mi je, da ga ponoči nisem zalotil pri delu. Me prav zanima, kako pogumen bi bil takrat. Verjetno bi opazil samo še njegove podplate, ki bi odnašali njegovo usrano rit daleč stran.
MatEEEr, koji kurac je blo treba to nardit? Verjetno spet nisi dobil (tak ko vsak dan), pa si svoje frustracije znesel nad nekom, ki bo lahko podlegel tvoji MOČI. Res si car ja. Čeprav skoraj verjamem, da tega ne boš bral, ker glede na tvoja dejanja sklepam, da nisi niti pismen, ti lahko samo povem, da si en velik kreten. In v naših očeh boš to ostal, za vedno. In če ti je uničevanje tuje lastnine užitek, te bo že življenje samo teplo dovolj, boš videl. Takrat se pa samo spomni na svoja “pogumna” dejanja.

 

Bekleidung

Ouwjeeea \m/ uspelo mi je nabaviti skoraj vso motoristično opremo, ki sem jo potreboval. In ker je nekatere, predvsem našo UršKo, matralo kaj bom kupil, tokrat samo s slikicami pokažem kaj vse se nahaja na obešalnikih. V prihodnosti bo pa itak vidla in real. (vse še prav lepo diši po usnju )

.

Najpomembnejši in skooooraj najdražji kos opreme je bila seveda jakna. Tu sem predvsem želel, da ugodi mojim zahtevam po uporabnosti in pa všečnosti (kdor me pozna, ve da sem v trgovinah s cujnami vedno blizu živčnega). In uspelo mi je celo najti to, kar sem iskal, ofkors čisto tazadnji artikel :

.

.

Seveda poleg usnjene jakne pašejo tudi usnjene hlače. In začuda sem tudi hlače našel (a je treba oment, da so bile spet tazadnje? ) :

.

.

Oboje skupaj je uibr fensi fajn in počutje v tej opravi je odlično. Sploh mi je všeč svilena podloga v hlačah

Nato je bilo potrebno kupiti še nekaj, kar bi uporabil v primeru, da me na poti preseneti dežek. In odločil sem se (po nasvetu mojih nogavičk), da izberem dežni kombinezon v modro črni barvi. Aham, tazadnji artikel natürlich :

.

.

Seveda sem probal najprej L, nato XL, potem optimistično še XXL vendar sem na koncu vzel velikost XXXL. (Pozor! Kdor me dolgo ni videl, naj se tu prosim ne ustraši.) Nisem se zredil, imam še vedno solidnih 84 kg, vendar ko imam na sebi jakno in vso ostalo kramo, je ta velikost še najbolj ustrezna. Pa še obleče se lažje, da ne govorim o dolžini hlačnic, ki so pri velikosti L segale do mojih meč in sem izgledal kot avstrijski narodnozabavni muzikant.

Za zaščito pa smo poskrbeli z zelo fajnimi rokavicami:

.

.

Seveda sem vzel poleg leve še desno, da ne bo dileme In pa ni smel manjkati še ledvični pas. Tudi ta je padel v nakupovalni voziček

.

.

Tako sem priejtno olajšal moj mošnjiček. Sedaj mi manjka samo še čelada, katero pa dobim 15.aprila. Do takrat pa bo treba še malo potrpeti in se mogoče kdaj peljati z rezervno, če bomo našli kako odvečno. ;)  O njej pa bom pisal prihodnjič, ko se bo že nahajala na moji buči.

Vso kupljeno opremo sma potem še preizkusila na krajši vožnji do Šempetra, kjer sma se srečala z Efo. Nato smo malo podražili Rajca, spili en drink in se odpeljali domov. Verjetno ni treba povedat, da sem bil zvečer čist crknjen. V mislih sem še solidarno poštrajkal in se zazibal v globok spanec.

.

.

 

Odštevamo…

Danes je bil en zadnjih frej popoldnevov pred aprilom in izkoristil sem ga za stvari, ki so “ležale” pod pultom še od lanskega leta .

Ker je bilo vreme odlično in sem imel nekaj časa, sem prvič letos odgrnil prevleko z motorja, vtaknil ključ in zagnal motor. Wruuuum, je zarohnelo. Zvok, katerega bom letos sigurno slišal še velikokrat. Z nestrpnostjo že pričakujem mesec april, ko se moje “tugovanje” in “obiranje bombaža” konča.

Takle je pa izgledalo danes v Celju :

.

.

Prvi krogi v letu 2008 so razumljivo potekali na internem parkirišču, ker sem še v fazi nabave opreme. Saj veste, brez čelade ni za na cesto! Ko bo to zaključeno, se bom pa z veseljem zapeljal po naši preljubi Sloveniji.

.

.

V prijetnem popoldnevu je nastalo končno tudi nekaj normalnih slik za moje ozadje, tu pa še nekaj malega, kar bo mogoče nekatere končno premamilo, da postavijo motor “na noge”.

.

.

Odprta usta so zgolj naključje. Niti pod razno niso odraz silnega veselja, ki bi morda lahko nastopilo ob vsesplošnem uživanju v vožnji motorja.

.

.

V prihodnjih dneh bo sledilo še nekaj postov, kot ste jih navajeni, nato pa bom verjetno malo spremenil koncept bloga ali pa se celo preselil na drug naslov. O vsem boste seveda moji redni bralci obveščeni. Do takrat pa veselo spremljajte zgode in nezgode, kot ste jih do sedaj.

. 

Hja, takle mamo

.

.

 

Zaključna vožnja na silvestrovo

Leto 2007 je pri koncu in če tudi jaz potegnem črto, bi bil tale bloh prekratek, da bi omenil vse prijetne dogodke, ki so se zgodili. Zato bom omenil samo enega izmed bolj pomembnih; da se mi je končno uresničila več kot 10-letna želja, postati čoperist. Končno sem se spravil opraviti vozniški izpit in nekaj dni po opravljenem izpitu tudi kupil svoj prvi čoper, Hondo Shadow. Verjetno nima smisla razlagati o občutkih, vsaj nekaterim. Z nestrpnostjo pričakujem toplejše dneve, ko bo tudi temperatura dopuščala malo daljša popotovanja z motorjem. No, da pa podražim nekatere bralce mojega bloha (a ne, Efa? ) spodaj pripenjam še nekaj slikic z današnje silvestrske vožnje motorja. Plan je sicer bil, da grem v garažo odstraniti nalepke z rezervoarja, vendar ko sva to opravila, mi nekako srce ni dalo, da ne bi obrnil magičnega ključa in pritisnil na gumb za vžig. Potem pa samo skozi vrata in brm brm…

Hja, malce mrzlo je bilo, ampak se mraza ne občuti preveč Motorček vžiga kot se spodobi in med vožnjo prede, kot mali mucek.

Zaradi zimskih razmer vožnja ni trajala predolgo (ne bi rad zbolel ravno na silvestrovo) vendar je bilo dovolj, da sem zaključil leto s prijetnim opravilom. Na koncu sem mopija samo še pokril, mu zaželel srečno v letu 2008 in obljubil, da se kmalu vidiva. Jahači sedaj odhajajo/odjahajo silvestrovat, drugo leto pa: “Get your motor runnin’”

Vsem bralcem mojega bloha pa ob tej priliki želim veliko zdravja v 2008, kajti edino to je najpomembnejše. Za vse ostalo pa poskrbite sami.

.

Srečno in zdravo v 2008.

.

Jingle bells, jingle bells
Jingle all the way
Oh, what fun it is to ride
On a chopper… yeah

.

.

 

Prva fura

hehe, včeraj grem v “garažo”, kjer moj motorček čaka na pomlad in ga malo spravim na svež zrak. Naredim krog ali dva in točno sem vedel, da ne bom zdržal. Punca je takoj odšla po čelado in yess, tu je bila prva tura. Še dobro da je bilo vreme sončno in toplo. Tako sva se peljala najprej do Šempetra na obisk k njeni sestri, od tam v Petrovče do Vojca, ki ga seveede ni blo doma potem pa naju je zagrabla lakota in sma se odpeljala k Štormanu v Celje, kjer sva si v Country pub-u privoščila okusno kosilo.

Ko sma se vračala je bila že tema, vendar je na svetlobnem panoju še vedno kazalo visoko temperaturo, 12°C. Res lepo izkoriščen sončen dan in lepo preizkušen motor. Zdej bomo spet komaj čakali na lepo vreme.

.

.

 

Mi bo Nina Osenar zavidala?

Verjetno da ne, ampak I dooooon’t care Jz sm tooook vesel, da sem končno dobil “my very own” chopper. Včeraj sem ga odkeširal in prevzel in tudi prvič sedel nanj. Verjetno vas zanima, kak filing je? Hehe, GA NI BOLJŠEGA. Tak kot sem si mislil, da bo.                 Get your motor runin’… \m/

Sem se fural po celjski industrijski coni ko mejhn otrok. A da je mrz? Ma kašn mrz Na chopperju nebi porajtal tut če bi prekle padale. Uglavnm, that’s it. Sam še sonce da bo kej, pa ga še mal več prefuram.

Slikca? here it is:

 

 

***

*