Just because…

… on this day, 3 years ago, he died 

.

R.I.P.  Stane.

.

 

Zgodovina v petih slikah

Oooooowwjeeeeeeeaa \m/

Minilo je celih 13,149 dni oz. 1878 tednov. Za nekatere veliko, za druge manj. Ampak meni je dobesedno švignilo mimo. Če pogledam zadnjih nekaj let, lahko rečem, da gre vse skupaj vedno hitreje. Bo treba poiskat “ročno” zavoro pa vse skupaj malo zaustaviti.

Sem pa opazil, da so nekatere stvari pri meni ostale iste. Predvsem mislim tu na dolžino las, ki je konstantno dolga že kar lep čas

.

.

V starih časih je bil tudi vozni park skromen. Tak, ko je sedaj moj. Čeprav z golfijem ni nič narobe. Dela ko urca. Za to sliko vem, da je bil avtek oranžne barve, žal pa tega fotoaparat v tistih časih še ni zajemal.

..

Šele kako leto kasneje se je od nekod prikazal barvni fotič. Ni sicer Canon, ampak zabeležiti pa je znal moj odličen talent za izbiro barv. Rumene hlače so se zelo podale k moji prefinjeni “đemsbond” frizuri.

.

Včasih se je večinoma slikalo ob rojstnih dnevih. Zato sem vsakič poleg torte. Ampak, kot lahko budno oko opazovalca opazi, sem raje objel bratca, kot pa da bi se posvečal torti. Naj se vidi, da sem dober človek

.

Ljubezen do morja pa sem odkril na otoku Brač, kjer sem preživljal večino mojega “dopusta” iz takratnega obdobja. Tu sem se tudi naučil plavati. Hja, čoln pa ni moj. Verjetno sem samo na skrivaj sabotiral motor, da se lastnik ni preveč fural okoli plavalcev.

.

To je to, bolj na kratko, kot ne. Nekaj slikic, ki sem jih imel celo poskenirane. Pred časom sem sicer našel še goro mojih fotografij iz mladosti, vendar se ne bojte, ne bom moril z njimi po blohu. Čeprav jih je bilo zanimivo pregledovati. Nekatere so prav umetniške.

Kakšne pa so moje želje za naprej? Sploh nič posebnega. Upam samo, da mi bo zdravje služilo, kot je treba in da si kmalu najdem službico. Za ostale malenkosti bomo pa poskrbeli sproti.

Hja, takle mamo…. :)  Zdej pa party on \m/ It’s my day

.

.

 

Zadnji dan

Takole, ko sedim in pijem zadnjo kavo v službi razmišljam ali bom to, kar puščam za seboj kdaj pogrešal. Verjetno en del sigurno. Konec koncev sem tu pustil 15 let. In če ne drugega, sem preživel več časa tu, kot doma Ampak življenje gre dalje. Pot me je zanesla v drug kraj, kjer si bom poiskal vsakdanji kruh. Upam, da bom pri tem uspešen.

Ko bom pa čez naslednjih 15 let gledal nazaj, bo to samo še en izmed spominov.

Sedaj me verjetno čakajo malo daljše počitnice., ki jih bom izkoristil za počitek. Verjetno celo za nekaj dni pobegnem v planine. Hja, računovodstvo zna človeku posrkati veliko energije.

Dolžina “počitnic” bo seveda odvisna od tega, kako kmalu bom zasedel novo delovno mesto. Kakorkoli, obrnil sem list in naslednje strani še čakajo , da jih popišem (a sem omenil, da je debela knjiga? )

.

.

 

Reklamiranje v medijih

Danes zjutraj, kot vedno poslušam VAL 202, kjer so nekaj govorili o popularizaciji slovenskih izdelkov in o akciji Kupuj slovensko. Kar nekaj poslušalcem, ki so klicali v oddajo, se je nehote zareklo z besedami Mercator in Spar. Ne razumem pa, kako je lahko to za nek radio tako velik prekršek. Itak vemo, da je v Sloveniji samo nekaj trgovin in mislim, da navkljub veliki konkureci med njimi, to da nekdo v neki oddaji omeni Mercator, še ne pomeni, da bodo potem vsi drveli tja.

Seveda to lahko poskusimo tudi tu. Mercator, Mercator, Mercator… ste že tam? Ja? Kaj pa sedaj? Spar, Spar, Spar? Si boste premislili? Naj omenim še Tuš ? hehe…

No in v tej oddaji je vsakič, ko se je nekomu zareklo, voditeljica malodane vzrojila in opomnila (okarala) poslušalca v eter, da reklamiranje pa ni dovoljeno. Verjamem, da en povprečen poslušalec niti ni dojel, da je nekdo omenil trgovino Spar ali Merkator. Je pa potem, ko je voditeljica opomnila sogovornika vsak pomislil, katera trgovina je bila omenjena. Se mi zdi, da je v tem primeru večja »reklama« opominjanje na to napako, kot pa sama napaka poslušalca. Potem bi se lahko vprašali, zakaj ne zameglijo znamk avtomobilov, ko v poročilih snemajo npr. avtocesto, na njej pa polno avtomobilov.

Osebno pa zaradi nekoga, ki omeni neko trgovino po radiu sigurno ne bom drvel tja. Kupoval bom tam, kjer so cene ugodne in mi je blizu.

Da pa seveda dodam, da me tudi tisto reklamiranje v smislu “korenje samo 0,12 centov za kilogram” ne gane.

 

8. februar je poseben dan

Danes ima namreč moja mami rojstni dan.

Žal ji ne bom nikoli več mogel voščiti v živo, pa vendar mislim da ve, da se še vedno spomnim nanjo.

.

…forever in my heart.

.

.

 

2 leti

2 leti sta minili, odkar si odšla. Veliko prezgodaj…

.

.

Še vedno si v mojih mislih.

. 

Pogrešam te mami …

.

.

 

Božično-novoletne čestitke

Poznate tole:

Vzemi dvanajst mesecev, jih očisti natančno vsake grenkobe, skoposti, malenkosti in strahu ter razdeli vsak mesec na trideset oziroma enaintrideset delov, tako da bo vse skupaj zadostovalo za eno leto.
Vsak dan posebej vzemi eno do dve tretjini veselja in humorja. Dodati je treba tri zvrhane žlice optimizma, žličko strpnosti, zrnce ironije …

Jp, počasi prihaja obdobje, ko se bo teh sms-ov kar trlo. In ljudje bodo veselo odgovarjali nanje, pošiljali nove, telefonska industrija bo še naprej cvetela in vsi bodo srečni.

Ampak letos sem se odločil, da ne bom več odgovarjal na vse tiste ogromne količine debilnih smsov, ki jih dobivam okoli božiča in novega leta, ker so prav bedni. Po večini so itak forwardirani in vsaj meni zelo neosebni. Ne vem, a folk misli da s tem dejansko kaj naredi? Forward sms in opravili smo za eno leto. C c c.

Letos prav nihče ne bo dobil odgovora. Osebno veliko raje pošljem dobro staro papirnato voščilnico, tako kot to delam že vrsto let. In letos bom spet isto. Nekatere bom poklical (upam samo, da imajo še iste telefonske oz.upam, da mi bojo sporočili novo), nekaterim pa poslal voščilnico. Žal mi ob koncu decembra primanjkuje časa, da bi jih izdelal sam, zato pač kupim že narejene.

Bi pa apeliral na tiste, ki me poznajo in bodo imeli željo pošiljati sms, da naj ne pričakujejo odgovora. Bom veliko bolj vesel voščila v živo ali preko telefonskega klica.

Lansko leto je bil rekordni sms, mislim da dolg 420 znakov A ni bolj simpl poklicat pa voščit?

.

.

. 

 

Kol’k men časa primanjkuje

Verjetno vas je veliko, ki imate “na vesti” prijatelje in prijateljice, s katerimi se že dolgo časa niste videli a? In potem se dogovarjate, kdaj bi se dobil, pa en nima časa, pa potem pokliče čez 14 dni in pove, da čas ima, ti pa ravno takrat nimaš. In tako minevajo mesci in včasih tudi leto, ko se spet vidite. Stara zgodba, vsaj pri meni. In potem razlagam, zakaj do tega pride, pa imam včas občutek, da tisti misli, da si zmišljujem.

Za krajši primer bom opisal, kako bo potekal ta vikend, ko pride.

Eko, v petek zvečer po službi imam za dve uri dela na računalniku, hobi št.1, potem bo že večer in bo treba spat, kerzgodaj zjutraj grem na Brezovico k stricu, poslovno, da mu dostavim papirje in se pogovoriva nato od tam šibam v Logatec k mami na britof, od tam gas v Gorico komentirat tekmo Slovenija21-Škotska21, po tekmi šibam domov v Celje in bom ravno ujel zabavo, na katero sem povabljen ob 19h. Potem spanje, v nedeljo zjutraj pa gas v Bohinj, kjer bom cel dan preživel aktivno. Ob tem je treba oment, da sem bil povabljen še na en rojstni dan, ki sem ga žal moral odpovedati, da pa mi za fotografijo ostane zelo malo časa pa tut ni treba omenjat. Mogoče mi uspe v Bohinju kaj poslikati. Bomo videli.

In potem se naj človek še zmeni za kak obisk Težka je. Tak da upam, da vsi ki me poznate razumete, zakaj se včasih ne vidimo po več mescev. Je pa res, da vas imam v mislih in slej ko prej se tudi vidimo vsi. Samo za potrpljenje vas prosim.

 

Pred točno enim letom…

…in točno tukaj. How glad I am. <3

foto: Matjaz Ocko (ne bit jezn, da sem si sposodu slikco)

.

.

 

Šoferji, malo zbranosti prosim

Megla, da so bila še na avtocestni signalizaciji opozorila. In to bo počasi vsak dan. Jeb*ga, jesen je tu in z njo nizke temperature itd. Me pa zelo moti, da nekateri vozniki ne posvečajo svojim meglenkam dovolj pozornosti. Ok, prižgejo jo še, potem pa, kot da so carji, vozijo z njo tudi, ko megle že zdavnaj ni več ali pa so v koloni. In potem, ko voziš za njim ne veš niti to ali zavira ali mu samo svetijo zadnje meglenke. Nevem, a je tok težko tist gumb pritisnt!?

Aja pa še en mali nasvet, sprednje meglenke so za meglo in se nikakor ne uporabljajo kadar pada dež. Odboj svetlobe je namreč zelo moteč za nas ostale voznike. Če bo zarad tega članka vsaj en voznik vse to upošteval, bo moj namen dosežen.

.

.