Solatka

Ko je vroče, ko se vam ne da kuhat’, ko je že topla juha preveč…

…je najboljša hladna in sveža solata

Sestavine: zelena solata, redkvice, kalčki, koruza, olivno olje, kis in sol.    “delišs“

.

.

 

Porova juha - by me :)

Na netu kroži kar nekaj različnih receptov za porovo juho. Pa vendar sem se odločil, da ga bom priredil malo po svoje. Sploh, ker so ponavadi takšni recepti najboljši

In ker že dražim s pudingom, zakaj ne bi še s porovo juho

Torej, kaj vse potrebujemo, preden začnemo:

• en por (to so tisti tavelki iz trgovine)
• mali paketek masla
• olivno olje
• ena čebula
• strok ali dva česna
• 4-5 krompirjev
• vodo
• sol
• poper
• muškatni orešček
• kuhan grah ali koruza (če želite)
• kisla smetana
• peteršilj
• knorr kocka, najbolje zelenjavna

Na segretem maslu (jaz sem dodal še malce olivnega olja) popražimo sesekljano čebulo in česen. Dodamo tudi na drobno narezan por. Pri tem pazimo, da ne porjavi. Zato pražimo na zmernjem ognju. Ko je por že dovolj mehak, v posodo dodamo nariban krompir. Jp, naribamo ga že prej Vse skupaj zalijemo z 1.5 l vode, v kateri smo prej raztopili knorr kocko. Dodamo še malo olivnega olja, sol in poper. Po okusu lahko dodamo tudi muškatni orešček. Nato kuhamo v pokriti posodi na zmernem ognju cca pol ure. Lahko tudi 45 minut, da krompir lepo razpade in se juhica zgosti. Približno 10 minut pred koncem dodamo peteršilj in po želji tudi kuhan grah ali koruzo, za malce drugačen okus. Jaz tokrat nisem, ker sem nekaj narobe mislil Bom pa drugič.

Ko je juhica kuhana, jo postrežemo in v vsak krožnik dodamo še pol velike žlice kisle smetane. Zmešamo in uživamo v čudovitem okusu zdravega pora. Če pa kdo želi, lahko v juho doda tudi koščke popečenega kruha.

Tu pa še slikica končnega izdelka. Dober tek.

Če bo kdo poskusil, se priporočam za vtise.

.

.

.

 

Ko so poljubi preveč strastni

… se pa takle nardi

Še dobro, da je šel samo UV filter. Je pa nov že kupljen. Hoya ofkors.

 

Zadnji dan

Takole, ko sedim in pijem zadnjo kavo v službi razmišljam ali bom to, kar puščam za seboj kdaj pogrešal. Verjetno en del sigurno. Konec koncev sem tu pustil 15 let. In če ne drugega, sem preživel več časa tu, kot doma Ampak življenje gre dalje. Pot me je zanesla v drug kraj, kjer si bom poiskal vsakdanji kruh. Upam, da bom pri tem uspešen.

Ko bom pa čez naslednjih 15 let gledal nazaj, bo to samo še en izmed spominov.

Sedaj me verjetno čakajo malo daljše počitnice., ki jih bom izkoristil za počitek. Verjetno celo za nekaj dni pobegnem v planine. Hja, računovodstvo zna človeku posrkati veliko energije.

Dolžina “počitnic” bo seveda odvisna od tega, kako kmalu bom zasedel novo delovno mesto. Kakorkoli, obrnil sem list in naslednje strani še čakajo , da jih popišem (a sem omenil, da je debela knjiga? )

.

.

 

Reklamiranje v medijih

Danes zjutraj, kot vedno poslušam VAL 202, kjer so nekaj govorili o popularizaciji slovenskih izdelkov in o akciji Kupuj slovensko. Kar nekaj poslušalcem, ki so klicali v oddajo, se je nehote zareklo z besedami Mercator in Spar. Ne razumem pa, kako je lahko to za nek radio tako velik prekršek. Itak vemo, da je v Sloveniji samo nekaj trgovin in mislim, da navkljub veliki konkureci med njimi, to da nekdo v neki oddaji omeni Mercator, še ne pomeni, da bodo potem vsi drveli tja.

Seveda to lahko poskusimo tudi tu. Mercator, Mercator, Mercator… ste že tam? Ja? Kaj pa sedaj? Spar, Spar, Spar? Si boste premislili? Naj omenim še Tuš ? hehe…

No in v tej oddaji je vsakič, ko se je nekomu zareklo, voditeljica malodane vzrojila in opomnila (okarala) poslušalca v eter, da reklamiranje pa ni dovoljeno. Verjamem, da en povprečen poslušalec niti ni dojel, da je nekdo omenil trgovino Spar ali Merkator. Je pa potem, ko je voditeljica opomnila sogovornika vsak pomislil, katera trgovina je bila omenjena. Se mi zdi, da je v tem primeru večja »reklama« opominjanje na to napako, kot pa sama napaka poslušalca. Potem bi se lahko vprašali, zakaj ne zameglijo znamk avtomobilov, ko v poročilih snemajo npr. avtocesto, na njej pa polno avtomobilov.

Osebno pa zaradi nekoga, ki omeni neko trgovino po radiu sigurno ne bom drvel tja. Kupoval bom tam, kjer so cene ugodne in mi je blizu.

Da pa seveda dodam, da me tudi tisto reklamiranje v smislu “korenje samo 0,12 centov za kilogram” ne gane.

 

Spomini na 22.marec 2008

Veliko ljudi ni verjelo, da smo v Celju imeli ogromno snega na ta dan. Sploh glede na to, da je na drugi straniTrojan potekal neusmiljen boj v nabiranju regrata :)  Zato kot dokaz prilagam dve fotografiji. Prva je nastala zvečer, ko je začelo snežiti, druga pa naslednjega dne zjutraj.

.

Tole sem še v pižami skakal in slikal predno je kuža deformiral sneg.

Uglavnem, snega je bilo kar precej. Ker pa se sedaj pomlad s svetlobno hitrostjo približuje, vreme je pa že kar pravšnje, bodi tole zadnja zimska fotografija.

.

 

Freeeeeeedom

.

.

.

 

 

Kaj je sedaj s tem snegom? Bo kaj ali ne bo?

Tale “zima” mi počasi že preseda. Nič od nje. Mraz še vztraja (danes zjutraj v Celju -8°C) ostalo pa je bolj ko ne pomladno. Meni osebno bi še pasalo nekaj snega, sploh če pomislim, koliko ga je zapadlo 1.januarja 2006.

.

.

Slike so bile posnete v Bohinju in se spomnim, da smo hodili skoraj po “hodnikih”. Nor filing je bil in takrat je res bila zima z velikimi črkami. Ali smo res tako uničili podnebje, da si ne zaslužimo niti prave zime več?

.

Siver nekaj napovedujejo za soboto ampak močno dvomim, da bomo v dolinah videli kaj snega. Bi pa pasalo, a? Meni sigurno.

.

.

 

 

Eddie “the Eagle” Edwards

Se ga še kdo spominja?

Eddie “the Eagle” Edwards, prvi tekmovalec, ki je zastopal Veliko Britanijo na olimpijskih igrah v skokih in tam postavil z dolžino 73.5 metrov Britanski rekord v smučarskih skokih. Tukaj je tudi ta skok:

Spomnim se, da smo z velikim veseljem čakali na njegove nastope in gledali skoke od začetka do konca ravno zaradi njega. Kasneje se je Eddie še poskušal kvalificirati, vendar mu nikoli več ni uspelo.

In kakšen vtis je pustil drugje po svetu? To lepo razloži stavek iz Wikipedie, sicer v angleščini ampak, da ti gredo kar kocine pokonci:

At the closing ceremony the president of the Games singled him out for his contribution: “At this Games some competitors have won gold, some have broken records and one has even flown like an eagle.” At that moment, 100,000 people in the stadium roared ‘Eddie! Eddie!’. It was the first time in the history of the games that an individual athlete had been mentioned in the closing speech.

Res je bil legenda.

 

Moje male zverinice,

…ki me obkrožajo in so prav prikupne, so naštete spodaj. Ker je že Eva načela to temo in detaljno opisala svojega Sharka, se spodobi, da še jaz vsaj omenim živalce, ki jih občasno pobožam, občasno peljem na sprehod, občasno z njimi tečem, občasno nahranim in mi občasno tudi lepšajo trenutke. Je pa res, da nekatere vidim več, nekatere manj. Pač, vpliv razseljenosti

Ena ljubših zverinic je Lump, ne-čistokrvni Sibirski Husky s katerim sva pretekla kar nekaj kilometrov in včasih kar pogrešam, da ga ne vidim vsak dan. Je pa res, da sem mu včeraj postregel s skoraj celo kračo. Zna tudi lepo po volčje zavijati, kar dobro vedo tudi moje sosede ane?

In čeprav je dokaj zahteven pes, ga imam rad in upam, da ga bom še kdaj peljal naokoli.

Lumpi legenda

Trenutno pa veliko več vidim našega Šarka. On je prisoten vsak dan, vidim ga zjutraj, ko grem v službo, vidim ga, ko pridem domov in kljub temu, da je malo muhast, ko je treba izpolnjevat moje ukaze, mu nič ne zamerim. Se bo že navadil. Na sprehodih pa tudi oba uživama.

Šark, slikan še z Nikon-om

Tu je pa še ena izmed treh muc, ki se nahajajo na dvorišču, kjer sem bil doma. Ime? Hmm, muc. Vsaj zdi se mi, da noben od treh mačkov nima imena. Ok, en je Denny ampak kdo hudiča bi vedel, ker je ker. Poleg tte muce je še ena oranžna in pa ena tigrasta. Vse pa so zelo crkljive in prijazne. Znajo celo prinesti mrtvo miško pred hišni prag. Ravno včeraj so jo.

Muc

EDIT: našel sem še tadruzga mačonarja tak da zdj je to že skor vse.

Ime? Ja muc ane…

To je zaenkrat naše životinjsko carstvo. Mogoče v prihodnje še kaj, bogsigavedi. Je pa lepo imeti doma kako živalco, seveda pod pogojem, da skrbiš za njo in se z njo tudi ukvarjaš. Žal je preveč takšnih, ki si kupijo ljubljenčka, potem pa ta žalostno sameva v ogradi.