Bono o Bonu

Zadnjič mi je uspelo prebrati 378 strani knjige Bono o Bonu in moram povedati, da me je knjiga prijetno presentila. Navkljub temu, da je napisana kot zbirka intervjujev, sem jo v čakalnicah kar požiral. Michka Assayas, glasbeni novinar, nas lepo popelje v zgodovino skupine U2, v celoten šovbiznis in vmes tudi po Bonovi “dobrodelni” poti.

Edina stvar, ki me je zmotila v knjigi je bilo to, da je notri tudi nekaj “politike”. Ker sem nepristaš tega oz.me politika ne zanima, sem malo težje prelistaval tiste dele, vendar pa toliko bolj užival v opisovanju obdobja mladosti, začetkov skupine in opisov koncertov.

Super knjiga ki jo priporočam vsem, katerim primanjkuje idej za dobro knjigo.

.

.

V zbirki intervjujev v knjigi se Bono ozre nazaj na svoje rock’n’rollsko življenje. Spregovori o sebi in skupini, o šovbiznisu, o pomembnih ljudeh, ki jih je srečal, o Afriki in današnjem nepravičnem svetu, o duhovnosti, ki mu postaja vse pomembnejša, ter drugih temah. Govori odkrito, zabavno in tudi poglobljeno ter je presenetljivo nezvezdniški.

.

.

 

Pošastno dober film

Ste mogoče kdaj razmišljali, da v zadnjih letih ni bilo poštenega filma? Sploh v kategoriji znanstvene fantastike? Da že dolgo ni bilo filma, ki bi vas držal v napetosti od začetko do čisto zadnje sekunde? In da ni bilo filma, za katerega bi na koncu rekli “WOW”?

Priporočam vam, da si ogledate film Cloverfield (Pošastno), režiserja Matt Reeves-a. Meni osebno je bil to en boljših filmov zadnjih let iz te kategorije in mu lahko mirne duše podelim oceno 9/10.

Zanimivo je bilo, da smo po odhodu iz kina bili vsi tiho. Nenavaden konec filma, napetost do zadnje sekunde in odlična kamera je naredila ta film res odličen. Priporočam, da si ga ogledate na čim večjem ekranu in čim bolj glasno.

. 

. 

“Some Thing Has Found Us”

.

 

Bradavička

Dolgo si bila na meni, me spremljala več kot leto dni in skupaj sva šla skozi veliko preprek (britvic). Redno si bila odišavljena in čista, skupaj sva bila tudi na morju in v planinah. Delila sva si dobro in slabo, vse do usodnega 13.decembra 2007, ko si odpadla. Žal te nisem našel, da bi se ustrezno poslovil od tebe. Vendar vedi, da te bom pogrešal . . . . not!

Jp, včeraj je odmrla micena bradavička, ki mi je rasla pod pazduho. Nekako mi je uspelo, da se je zavrtela in ker ni bilo več dotoka hrane je počasi odmrla. Zdej bo treba pozorno spremljati, če se bo pojavilo kaj čudnega. Zaenkrat kaže, da je vse OK. Je pa sedaj pazduha bolj komot in mi ne bo treba več paziti. Juhuhu.

.

.

 

 

Je rekla, da zanjo pa še nisem napisal pesmice

 

ko se jutro nar’di
in ob meni si ti
vem, da dan bo lep

ker nežen objem
in najslajši poljub
je razlog, da rad se zbujam ob teb’

.

.

.

 

.